Kaj so motnje hranjenja?
Motnje hranjenja so (povzeto po DSM IV) duševne motnje
- odvisnost;
- spremeni se kemično ravnovesje v možganih;
- oseba je nesposobna sama prekiniti začaran krog, v katerem se je znašla;
- gre za motnje v medčloveških odnosih;
- zanikanje potreb po drugem;
- obsesivne misli o hrani, o idealnem telesu postanejo nadomestek za odnos;
- oseba postane navidezno samostojna in nam sporoča “ne potrebujem te, sam/a lahko poskrbim zase”.
Motnje hranjenja so psihološka bolezen, ki jih vodi potreba po "biti suh" in ki škoduje človekovemu zdravju. Tako prekomerno prehranjevanje, premajhna količina hrane ter številni škodljivi načini znižanja vnosa kalorij v telo prizadenejo človekovo psihično in fizično zdravje.
Vrste motenj hranjenja
Anoreksija - pretirano zavračanje hrane
Pretirana izguba teže zaradi zmanjšanega vnosa hrane.
Znaki anoreksije:
- pojavi se pri osebah na prehodu iz otroštva v adolescenco (8-14 let),
- pretiran nadzor nad hrano,
- strah pred debelostjo,
- nizka samopodoba,
- 2 obliki:
- RESTRIKTIVNA: stradanje, hipreaktivnost,
- PURGATIVNA: bruhanje, odvajala, diuretiki;
- pogostost: za anoreksijo zboli od 0,1% do 1% prebivalstva (na deset žensk zboli en moški),
- vnos hrane se drastično manjša,
- nenehne fizične vaje, da se izgubijo kalorije,
- nezmožnost prenehanja z dietami, tudi ko si ze pod mejo normalne teže,
- vedno bolj pogosto kajenje,
- izguba interesa za spolno življenje,
- pri ženskah izguba menstruacije in
- pri moških pride do skrčitve testistov in nezmožnost erekcije.
Psihološka bolezen, ki pogosto prizadene mlade ženske. Vidna je kot močna izguba telesne teže, nerealen strah pred biti pretežek, predebel in izguba menstrualnega ciklusa. Slika svojega telesa je popačena, bolniki so hiperaktivni, pogosto depresivni in imajo “modna muha” prehranjevalne navade.
Vzroki so biološki in psihološki. Hitrejše prepoznavanje in nato zdravljenje te bolezni privede do boljših rezultatov kot pa prelaganje, čakanje, ki lahko privede do kroničnih bolezni in smrti.
Bulimija - uživanje velikih količin hrane, ki mu sledi samopovzročeno bruhanje ali zloraba odvajal
Zaužitje ogromnih količin hrane in bruhanje.
Znaki:
- pojavi se pri prehodu iz adolescence v odraslo dobo;
- spremljata jo panika pred debelostjo, iluzorna prepričanja o idealni postavi, ki bi naj sama po sebi prinesla srečo in zadovoljstvo v življenje,
- oseba nima nadzora nad uživanjem hrane,
- 2 obliki:
- PURGATIVNA: prenajedanju sledi bruhanje ali uporaba diuretikov,
- NEPURGATIVNA: izmenjujejo se faze prenajedanja s fazami stradanja ali hipreaktivnosti,
- pogostost: za bulimijo zboli 5 do 8 odstotkov prebivalstva (na osem žensk zboli en moški),
- izostanek menstruacije,
- občutki utrujenosti in šibkosti,
- nezmožnost izgube željene teže.
Stanje, za katerega so značilne ponavljajoče se episode prenajedanja, ki mu sledi bruhanje in prečiščevanje. Povezano je s kontroliranjem svoje telesne teže in občutki, da ne moreš kontrolirati svojih prehranjevalnik navad. Bolniki so večinoma ženske, ki prihajajo iz družine, kjer se člani pogosto prenajedajo ali pa imajo duševne bolezni, kot je depresija. Privede lahko do motenj hipotalamusa.
Prekomerno (kompulzivno) prenajedanje - uživanje pretiranih količin hrane
Nekontrolirano uživanje ogromnih količin hrane.
- Pojavi se v zgodnji in srednji odrasli dobi;
- ni nujno da so osebe, ki trpijo za kompulzivnim prenajedanjem, predebele. Samo 20% debelih ljudi izpolnjuje te kriterije.
Obsedenost s hrano – pretirano vedenje, kjer človek ponavlja nekaj, kar ne želi, ve da mu škodi, pozna posledice, vendar se temu ne more upreti. Pretirano prenajedanje gre celo tako daleč, da privede do fizične slabosti.
Nekontrolirano hranjenje v ciklusih ali po malem čez cel dan, vodi do občutka izgube kontrole.
Pogosto prenajedanju sledi ciklus odrekanja hrani.
Hrana lahko kot droga pelje v psihično in fizično odvisnost. Posledice so:
- povečana telesna teža,
- nezadovoljstvo s svojo telesno težo,
- znižana samopodoba, samozavest,
- znižana telesna samopodoba,
- socialna izolacija, negotovost,
- depresivnost,
- občutki krivde,
- nizka tolerance.
Prenajedanje se zdravi kot motnja skozi terapije.
Ortoreksija
Obsedenost z zdravo prehrano. Vzrok je psihološki “distress” Bolnik se preko zdrave prehrane želi počutiti čisto, zdravo in naravno. Pojavi se prvo kot želja, da se pozdravi kronična bolezen ali izboljša zdravstveno stanje na splošno. Pojavlja se predvsem pri ženskah med 20 in 30 let. Čez čas lahko preide v nenehno razmišljanje, kupovanje in konzumiranje te zdrave prehrane.
Razlogi za motnje hranjenja
- Družbeno-kulturni dejavniki:
- ideal „popolnega telesa“, ki vlada v današnji družbi;
- biološko - genetski dejavniki;
- družinski dejavnik:
- odnos družinskih članov do hrane,
- nefunkcionalno soočanje s stiskami,
- nefunkcionalno partnerstvo ali starševstvo,
- družinska struktura (prestroga, preveč popustljiva),
- osebnostne poteze in zgodovina posameznik:
- rigidnost, strah pred kritiko, zavrnitvijo, težnja po ugajanju, perfekcionizem,
- oseba je bila žrtev raznih zlorab ali nasilja,
- nepredelane smrti v družini.
Pri vsaki osebi je razmerje med dejavniki, ki vplivajo na nastanek motnje hranjenja, drugačno. Vsaka oseba razvije sebi lastne simptome, katerim so skupne “motnje hranjenja”. Simptomatično vedenje se pri osebah lahko tudi spreminja: oseba lahko npr. iz anoreksije preide v bulimijo in kasneje v kompulzivno prenajedanje, ali nadomesti motnjo hranjenja s kakšno drugo odvisnostjo.
