Če opaziš ali predvidevaš, da ima tvoj otrok ali družinski član probleme z drogo, ukrepaj takoj. Ne čakaj, da ta oseba “pade na dno”, doživi prometno nesrečo ali pa resno zboli. Vedi, da se odvisnost lahko pozdravi.

Starši lahko vplivajo na odločitve otrok o rabi drog že s tem, da se sami zadosti informirajo o nevarnosti uporabe drog in s tem se izobljša njihova komunikacija z otroki glede uporabe drog. Izraziti morajo svoja jasna stališča do drogin razložiti, da sami ne odobravajo uporabe drog. Tudi ravnanja morajo kazati na to. Starši otrokom postavijo pravila, ki se jih otroki morajo držati.

Neformalen pogovor

Naredi načrt

Predno se začneš pogovarjati z ljubljeno osebo, se pripravi. Razmisli o sami situaciji. Informiraj se o uporabi drog. Osredotoči se na odločen ton glasu ne na agresivnega. Razmisli katere vire boš mogoče potreboval: strokovnjake … Ko začneš pogovor, ostani miren in podporen. Sporočilo naj bo pozitivno.

Prikaži dejstva

Oseben pogovor z ljubljeno osebo, ki naj bo čimbolj preprost. Postavi par vprašanj in opažanj. Razloži o svoji zaskrbljenosti in identificiraj nekaj sprememb, ki si jih opazil pri ljubljeni osebi.

Glavne točke pogovora:

• ostani miren
• ne uporabljaj oznak kot so alkoholik ali odvisnik
• prikaži dejstva, kakšen vpliv ima njegova odvisnost na njegovo življenje, življenje drugih …
• drži se informacij, ki jih poznaš, ne kaj si slišal od drugih
• razloži, kakšen vpliv ima njegova odvisnost nate
• pripravi se na zanikanje in da ti bo oseba zamerila
• bodi pripravljen osebo podpreti in verjemi, da je sprememba možna

Prosi osebo, da se odloči za konkretne korake v smeri odvajanja od drog. Osebo vodi k strokovni pomoči, ki jo bo potrebovala (evalvacija, razgovori in da se vključi v program zdravljenja odvisnikov).

Formalen pogovor

Uporabi se v primeru, če oseba ne želi pomoči. Pogovor naj bo strukturiran s sodelovanjem skupine bližnjih oseb, ki skušajo odvisniku razložiti, kako je njegova/njena odvisnost vplivala na njihova življenja. Cilj tega pogovora je, da se oseba odloči za takojšnje zdravljenje.

Potrebni koraki za formalen pogovor:

• K pogovoru povabi vse pomembne ljudi v življenju uporabnika droge kot so družinski člani, prijatelji, sodelavci, sosedje … - vsakega, ki lahko opiše fizične in čustvene spremembe in poškodbe, ki jih sami vidijo in občutijo v odnosu z uporabnikom droge.
• Ta skupina ljudi se sreča s strokovnjaki, kot so družinski zdravnik ali svetovalci na področju uporabe drog, da izvejo, kako izrazijo svojo zaskrbljenost na konstruktiven način. Strokovnjaki jih poučijo, kaj lahko pričakujejo skozi pogovor in po njem in kako formulirati komentarje, da ne bodo obtoćevali in da se poveča možnost, dab o oseba slišala njihovo sporočilo.
• Nato se skupina ter strokovnjak srečajo z uporabnikom droge, da se pogovorijo. Izrazijo svojo zaskrbljenost, predstavijo dejstva o vplivu uporabe drog na njih. Sporočijo uporabniku drog, da več niso pripravljeni spregledati dejstva, kako uporaba drog vpliva na uporabnika in druge v bližini. Skušajo prepričati uporabnika, da prizna, da ima problem.

Cilj tega pogovora je, da se oseba odloči, da potrebuje pomoč takoj. Sama prisega, da bo oseba poiskala strokovno pomoč, ni dovolj. Udeleženci v pogovoru morajo jasno izraziti, kakšne bodo posledice, če se oseba ne bo zdravila. Ti ultimati lahko močno vplivajo na odnose, zato mora tu biti obvezno prisoten strokovnjak.

10 nasvetov za formalen pogovor:

• pridobi strokovnjaka, ki bo načrtoval intervencijo
• sestavi skupino ljudi, ki so blizu uporabniku drog (3-6 je najbolje, brez otrok) in so se pripravljeni pogovarjati
• naredi načrt – kdo bo kaj rekel
• pripravi vse, da se bo uporabnik droge, po formalin intervenciji lahko šel takoj zdravit. Pozanimaj se, kje se lahko takoj zdravi, kolikšni so stroški …
• pripravi se na ugovore uporabnika drog in kako boš odgovoril
• odloči se, kako boš odreagiral v primeru, da bo uporabnik zavrnil zdravljenje (za mladoletnika: preko sodišča te lahko spravimo na zdravljenje, za partnerja: ne bom več tega prenašal. Ne bom ostal v tem razmerju več …)
• pripravi se, da v primeru, če uporabnik še vedno ni pripravljen iti na zdravljenje, da boš uresničil svoje napovedi
• razloži osebi, da te skrbi ….
• vadi formalno intervencijo, točno določi vloge v pogovoru
• pripravi uporabnika, da si bo želel pomoči in mu jo nudi takoj

Prijateljstvo temelji na poštenosti. Če imaš prijatelja, ki uporablja prepovedane droge, si lahko ti edina oseba, ki mu lahko pomaga. Ni lahko povedati prijatelju, da ima problem. Pomembno je, da se zaveš odgovornosti in se začneš z njim pogovarjati o drogah, odvisnosti ... Verjetno bo tvoj prijatelj rekel, da nima problema, vendar njegov odgovor te ne sme odvrniti od pogovora.

Naredi načrt

Predno se začneš pogovarjati s svojim prijateljem se pripravi. Razmisli o sami situaciji. Odloči se kaj mu/ji želiš povedati. Osredotoči se na odločen ton glasu ne na agresivnega. Razmisli katere vire boš mogoče potreboval: starši, verski vodja, učitelj … Ko začneš pogovor, ostani miren in podporen. Sporočilo naj bo pozitivno.

Prikaži dejstva

Razloži o svoji zaskrbljenosti in identificiraj nekaj sprememb, ki si jih opazil pri svojem prijatelju. Kot naprimer: videl si ga na zabavi, ko je užival droge; začel je manjkati pri pouku; iz osebe, ki si jo poznal je postal oseba s težavami doma, v šoli; ali pa si opazil, da se je zaprl vase. Povej mu, da ga pogrešaš in da te skrbi skrbi zanj in da si se zato odločil za ta pogovor. Za začetek lahko napišeš prijatelju le pismo.

Poslušaj

Ko predstaviš svoj pogled, svojo zgodbo, prosi prijatelja, da ti odgovori na informacije, ki si jih predstavil. Poslušaj ga. Ponudi svojo pomoč in vprašaj, če je pripravljen na profesionalno pomoč.

Nadaljuj s pogovorom

Določi čas, kdaj bosta s prijateljem nadaljevala pogovor. Pogovor s prijateljem o droga je lahko dolgotrajen process ne le enkratno srečanje. Povej mu, da bi se rad spet o tem pogovarjal v bližnji prihodnosti, saj ti ni vseeno zanj. In zate, naj ten e bo strah prositi odraslega za pomoč.

Glavne točke pogovora:

• Ne želim, da se ti kaj zgodi ali da ti koga poškoduješ.
• Vsi računamo nate. Tvoji bratje/sestre skrbi zate. Kaj se bo zgodilo z njimi, če te več ne bo? Kaj bom jaz naredil, če te več ne bo?
• Poglej kaj vse lahko izgubiš. Droge in alkohol lahko uničijo tvojo prihodnost in možno je, da ti odvzamejo vozniški izpit, da ne končaš šole, da ne dobiš službe …
• Kaj lahko jaz naredim, da ti pomagam? Tu se, da te podpiram.
• Ali imaš kakšne druge probleme o katerih se želiš pogovarjati z menoj?
• Imam te rad in ne bom odnehal.
• Če potrebuješ profesionalno pomoč ali odraslega, da se pogovoriš, ti lahko pomagam najti nekoga. Stal ti bom ob train in te podpiral v vsakem koraku.
• Pogovori se s staršem ali razumevajočim odraslim

Če veš, da je problem tvojega prijatelja večji, kot ga lahko sama obvladata bi bilo najbolje, da vključiš svoje starše, starše od prijatelja ali drugega razumevajočega odraslega (trener, zdravnik …) Zavedaj se, da le ti veš za te ljudi in odnos med njimi. Lahko se pogovoriš tudi s šolskim svetovalcem, če ne veš kako bodo starši odreagirali.

Ni tvoja krivda

Pomoč prijatelju z odvisnostjo je težko delo in je lahko zelo težka iskušnja zate in za tvojega prijatelja. Lahko se počutiš, kot da preveč pritiskaš na prijatelja, da preneha z odvisnostjo. Ali pa ti pade pogum, če tvoji poskusi ne delujejo. Pomembno je, da se zavedaš, da odvisnost tvojega prijatelja ni tvoja krivda. Na koncu je odločitev o prenehanju v rokah tvojega prijatelja in ti tega ne moreš storiti zanj. Obstaja možnost, da tvoj prijatelj ne bo odnehal z odvisnostjo. Kaj narediš v tem primeru? Poiščeš podporo pri drugem prijatelju ali odraslemu, ki mu lahko zaupaš.
Omeji čas, ki ga preživiš z prijateljem – odvisnikom. Zavedaj se, d ate lahko tudi on spravi v nevarnost.
Začni razmišljati o tem, da greš vstran in se začneš ukvarjati z aktivnostmi, v katerih uživaš ter prenehaš misliti o pretekli situaciji.

Sem se lahko dajo vabila, da se vam lahko priključijo prostovoljci … skupine za pomoč družini …