Kaj je zasvojenost?
Zasvojenost je fiziološko kot psihološko stanje biti zasužnjen, odvisen od nekaj. Zasvojenost vodi do te mere, da lahko njegova prekinitev povzroči hud duševni pretres.
Droge lahko povzročijo fiziološko in psihološko zasvojenost. Pri zasvojenosti se pojavi močno poželenje po sami drogi in zasvojenost lahko privede do nenehnega iskanja substance, ne glede na možne negativne socialne, psihološke in fiziološke posledice. Določene droge, kot so mamila/narkotiki in kokain povzročajo večjo fiziološko zasvojenost kot druge. Prekinitev zasvojenosti zahteva mnogo časa in moči. Poleg zdravljenja obstaja tudi možnost, da posameznik sam preneha z uporabo.
Splošni znaki zasvojenosti na določeno substanco:
- občutek, da potrebuješ drogo redno in v nekaterih primerih celo večkrat na dan,
- potreba po stalni zalogi droge, ki mora biti nenehno na razpolagi,
- poskusi prenehanja z uporabo droge, ki so pa pogosto neuspešni,
- zatekanje k dejavnostmi, ki jih drugače ne bi delal (kraja), da si ohraniš zalogo droge,
- občutek, da potrebuješ drogo, da se lahko soočiš s problemi,
- voziti ali opravljati druge aktivnosti pod vplivom droge, ki postavijo tebe in druge v nevarnost.
Določeni znaki in simptomi uporabe substanc so odvisni od vrste prepovedanih drog. Glej kategorije drog.
Kaj so droge?
Beseda droga označuje vsako surovino, ki je rastlinskega, živalskega ali rudninskega izvora in jo uporabljamo v naravni obliki ali pa z njo pripravljamo sestavljena zdravila. Beseda droga označuje tudi nekatere rastlinske surovine, snovi, sintetična ali polsintetična zdravila, ki spreminjajo človekovo duševno stanje in s tem normalno delovanje in obnašanje ljudi.
Te substance delimo na legalne in prepovedane droge. Pod legalne droge spadajo alkohol, tobak in zdravila. Za prepovedane droge se pogosto uporablja izraz mamila in psihotropne snovi.
Mamila so snovi, ki z delovanjem na osrednje živčevje ublažijo bolečino, neprijetna občutenja, človeka omamijo ali uspavajo.
Psihotropne snovi so snovi, ki delujejo na človekovo duševnost oziroma povzročijo določeno duševno spremembo.
Vzroki za uporabo drog
Vzroki za uporabo prepovedanih drog se spreminjajo glede na leta uporabnika ter trajanje zasvojenosti. Vzrokov je več, našteli smo le nekatere.
Otroci in mlajši najstniki začnejo uživati prepovedane droge iz različnih razlogov:
- užitek – uživajo v kratkotrajnih posledicah,
- razburjenje – tveganost,
- nizka samopodoba,
- dogodivščina,
- vpliv vrstnikov,
- dolgočasje,
- radovednost,
- samozdravilo,
- sprostitev,
- premala ozaveščenost o posledicah,
- droge so lahko dostopne.
Starejši najstniki in mladi odrasli uporabljajo droge da:
- zmanjšajo neprijetno zaskrbljenost in občutke depresije kot so:
- zaskrbljenost glede samega življenja, prihodnosti, smrti
- zaskrbljenost posameznika, ki so posledica travmatičnih izkušenj
- izboljšajo telesne občutke in zadovoljitev drugih občutij (npr.: erotične narave)
- izboljšajo psihofizične predstave o sebi z zmanjšanjem neprijetnih fizičnih potreb kot so: nespečnost ter utrujenost, ali da zavrejo fiziološke potrebe po spanju ali lakoti,
- odprejo možnostih občutij, da lahko imajo brezmejno in brezčasno telo, ki se lahko združi v realnosti v nekem drugem svetu ali z nekim drugim bitjem ...
Vpliv drog na osebo in okolico
Poleg fizičnih in psiholoških problemov zasvojenost od drog lahko privede do drugih težav, kot so:
- družina: spremembe v obnašanju lahko privedejo do razdora družine,
- delo: delovnost lahko upada in vedno več je izostankov od dela,
- družabnost: možna izguba ali odtujenost od dolgoletnih prijateljev,
- šola: motivacija in študijske obveznosti lahko trpijo,
- pravne zadeve: kraja, da lahko podpiraš svojo zasvojenost, vožnja pod vplivom drog …,
- finančne zadeve: poraba denarja za zadovoljevanje zasvojenosti lahko privede do zanemarjanja drugi potreb, lahko te privede v dolgove in do obnašanja, ki je proti tvojim vrednotam,
- zdravje: uporaba drog in zasvojenost te lahko privede do različnih zdravstvenih problemov, ki pa so različni odvisno od droge. Uporaba drog te lahko privede tudi do nevarnega obnašanja, kot so skupna uporaba igel, nezavarovanih spolnih odnosov, ki te lahko okužijo s HIV in hepatitisom. Možnost tudi predoziranja, kar lahko privede do smrti.
